Prvi in zaenkrat edini roman črnogorskega pisatelja je impresivna mešanica akcijskega trilerja, znanstvene fantastike, družbeno kritične distopije in preciznih psiholoških študij. Slednje so pogosto izrečene kar skozi gobec pitbula Žeruha, upokojenega borca iz aren pasjih bojev. Ta iz svoje distancirane perspektive opazuje in se čudi blodnjaku človeškega čutenja in mišljenja. Osnovna zgodba je večni spopad med silami zla in tistimi, ki se bore za rešitev človeštva. Rdeča nit dogajanja se razkriva postopoma in nas pusti dolgo časa tavati med posameznimi skrivnostnimi dogodki, vsi pa že namigujejo na zloveščo resnico, ki se v vsej srhljivosti razkrije v zadnjih poglavjih. Povedati kaj več o akcijskem delu vsebine bi bralca prikrajšalo za napeti bralni užitek. Pisatelj, po izobrazbi profesor filozofije, z dobrim poznavanjem domačega in mednarodnega družbenega življenja, je večino dogajanja postavil v nedoločeno prihodnost črnogorskega polisa Budva. Groteska, ki se odvija pod taktirko Delniške družbe za produkcijo in distribucijo agonije Morišče in skorumpiranega lokalnega diktatorja je ostra kritika tamkajšnjih in svetovnih razmer. Edino upanje ostajajo redki posamezniki, uporniki, ki se ne podrejajo dirigiranim normam in so pod zlaganimi frazami skrbi za skupno dobro sposobni videti resnico. Kot je žal resničen žalosten incident iz Štrpcev, poboj Bošnjakov s strani srbske paravojaške enote Maščevalci, ki ga je Radulovič vpletel v zgodbo kot prelomen dogodek v življenju enega od glavnih likov. Seamus je pri zločinu zgolj nema priča, pozneje pa čuti vso težo spoznanja, da ga je njegov molk naredil za sodelavca pri ubojih. S tem postavlja ogledalo tudi vsakemu izmed nas z vprašanjem ali se še čutimo odgovorne za dogajanje v skupnosti ali pa ob preračunljivem uničevanja človeških življenj raje vztrajamo v svojem udobju. Besede, ki jih dedek zapusti svojemu melanholičnemu vnuku so: »Če te bodo lepega dne peljali skozi vhod taborišča, ne obtožuj drugih – ker boš kriv sam.« Auschwitz Café je prvi roman, ki je bil v zbirki Sto slovanskih romanov preveden iz črnogorščine.
Objavljeno: 09.02.2023 18:49:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:54