Bežen trenutek bajnosti

Večkrat nagrajen in prevajan prvenec vietnamskega Američana vas bo popeljal skozi avtorjevo življenje. Mali Cuki (v dobesednem prevodu Mali pes) živi z mamo Rose in babico Lan na ameriškem obrobju. Babica je v času vietnamske vojne služila kot prodajalka ljubezni, zato je Rosina svetlejša polt povzročala tujost v domačem okolju. Druga se zgodi s selitvijo v Ameriko, babica se namreč zaljubi v ameriškega vojaka Paula. Cukijeva mati ne zna brati, niti ne pozna jezika, zato Cuki že kot malček prevaja in ureja vse za ženski. Rosa dela v najetem kozmetičnem salonu. Travmirana je zaradi vojne in nesrečne (ženske) usode. Je samohranilka, je srčna, a zelo zlomljena ženska. Spoznamo njeno “norost”, ostanke travm, ki jih že kot deček spoznava Cuki in tako prevzame vlogo odraslega v otroškem telesu. Rosino borbo spoznamo preko opisov njenih, večkrat tudi smešnih reakcij, stanj njenega telesa, kadar jo sin masira, preko opisov položajev telesa, ukrivljenosti hrbta, razpokanih nohtov, zgaranih rok, prižiganja cigaret. Telesa skrbno nabirajo tegobe in le trenutki so, v katerih si lahko akterji odpočijejo in pozabijo na usodo, se vidijo cele, blažene ali se vsaj ob pogledu v ogledalo spomnijo, da še “so”, da še obstajajo. Med odraščanjem Cuki svoj obstoj začuti v grobi spolnosti, drogah, uporništvu, kasneje pa v študiju in umetnosti. Sedaj napiše ta roman v obliki pisma mami. Ki ne zna brati. Besedilo je poetično nizanje in raziskovanje družinske usode, soočanje z izgubami, odpuščanje in vrnitev k sebi, v svoje telo, v samo-čutenje. Hkrati, z močnim odzivom širšega bralstva, naredi knjiga pisatelja prepoznavnega in skozi vrnitev v prepoznanje – se vrne tudi v življenje. Knjiga, ki odgovarja na različna hrepenenja in poboža kljub krutosti občečloveških usod.