| Žanr | humoristična kratka proza |
| Narodnost | bosanskohercegovska literatura |
| Kraj in leto izida | Založba, 2005 |
| Založba | Založba/*cf |
| Zbirka |
Kaif |
| Ključne besede | Pisma |
Sahib, britanski uradnik mednarodnih sil na začasnem delu v Bosni, točneje Sarajevu, in njegov šofer Sakib, domačin, profesor in velik kritik evropske birokracije, dva različna svetova, katerih usoda zapelje na isto pot.
Zgodba v pismih, ki jih Sahib pošilja svojemu istospolnemu ljubimcu Georgeu v London, je polna opazk na račun gostujoče države in domačinov. V pismih, kjer Anglež izlije svojo ljubezen in probleme, se odraža tudi dojemanje Balkana s strani zahodnega razvitega sveta.
Avtor skozi Sakibov (šoferjev) pogled prav tako obračunava z dobro plačano tujo birokracijo, ki je preplavila njegovo mlado državo in ji narekuje (ne)razvoj.
Veličkovićev izbor imen ni naključen, uradnik in njegov voznik imata zelo podobni imeni, ki pa sta v bistvu zelo različni.
Objavljeno: 14.09.2015 16:34:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:51
Zdi se zapleteno, ampak ko narišeš kvantni krog, vidiš, da ni. Pravzaprav je zelo preprosto. Nekaj razvitih držav proda orožje nerazvitim, ki druga drugo uničijo, potem razvite države obnovijo nerazvite s svojimi zastarelimi tehnologijami, v zameno pa jim vzamejo surovine, energijo ali zemljo za vojaške baze. Zdaj razumem, kaj je mislil naš profesor na kolidžu, ko je Ameriko primerjal s popolno živaljo, ki se prehranjuje z lastnimi iztrebki.
in nato