Velika žival samote

Velika žival samote je genialna in neverjetno tekoča pripoved z vrtinci, v katere nas vleče zaradi skorajda neverjetnega dogajanja v Adamovih sanjah in hkrati v resničnosti življenja celotne Adamove družine in okolice. Iz vrtincev se poskušamo vsake toliko izviti, a kaj, ko jih je toliko, da nas kar naprej vleče k dnu, ki ga predstavlja podlaga romana. Ta pa je podeželsko okolje, v katerem živi cenjena družina priznanega podeželskega zdravnika, ki naj bi bila najbolj normalna družina daleč naokoli. Kmalu ugotovimo, da temu ni tako. Oče, spoštovan zdravnik, se v kleti zdravstvenega doma predaja čudaškim in grozljivim eksperimentom, mama, nervozna, nezadovoljna in polna kompleksov, težko prenaša družino in prav tako samo sebe. Adam, štirinajstletnik, po prvem zbližanju z Evo, ki preživlja počitnice pri dedku Dominiku v vasi, in očetovemu nasilju beži iz realnega sveta v sanjski svet, ki pa se kmalu začneta med seboj mešati kot slana in sladka voda v eno samo motnost, v kateri ne vidimo prave resnice in ne vemo, kaj so sanje in kaj ne. Ko že mislimo, da so vsa dogajanja samo Adamove blodnje in sanje, nas nadaljnje branje vrže v zavedanje, da je pravzaprav vse res, da je celotno življenje družine skrotovičeno, spačeno. Oče poskuša Adama ozdraviti čudnih sanj, a ker je v njih prav on skupaj z Evo glavni akter, je ozdravitev na tak način pravzaprav nemogoča. Razplet zgodbe ponuja upanje, da bo še vse dobro, zlasti za Adama, morda tudi za Evo. Drevo, ki Adamu ponudi senco in zavetje pod svojo krošnjo je Evin dedek Dominik, stari pomorščak, vajen čudaštev tega sveta. Vsi, še zlasti pa mladi, odraščajoči ljudje, potrebujemo nekoga, na katerega se lahko naslonimo, nekoga, ki ne bega naokrog, ki ima korenine trdno zasajene v tla. To in zdrav razum je vse, kar potrebujeta mlad in star človek za kolikor toliko srečno sobivanje. To bosta po vseh dogodkih verjetno Adam in Dominik znala ceniti. Morda pride prav samo še slano jezerce za hišo, da se ne pozabi na potovanja in za družbo morsev, kadar jih potrebujemo. Ali oni nas. Svet, ki je tu in hkrati tam zunaj je svet, v katerem nikomur ni treba ostati popolnoma in boleče sam.