| Žanr | biografski roman, življenjepis / biografija |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
| Založba | Modrijan |
| Prevod |
Katarina Mahnič |
| Ključne besede | Ples, Umetnice |
Znamenita plesalka Isadora Duncan (1877–1927) je malo pred smrtjo dokončala avtobiografijo, ki je več desetletij po izidu še vedno izjemno živa in vznemirljiva. Isadora brez predsodkov opisuje tako svoje najlepše kot tudi najtežje trenutke: gre za strastno, impulzivno in umetniško navdihnjeno življenje plesalke, ki so jo v njenem času oboževale množice po vsem svetu, ona pa je brezkompromisno sledila svoji zvezdi, življenjski poti plesalke. Poti, na kateri so se ves čas prepletali veliki trenutki in velike tragedije, srečanja z najimenitnejšimi osebnostmi tistega časa in brezmejna osamljenost. Iskrena in iskriva zgodba odločne ženske s svojimi sanjami in strahovi, s svojimi nebesi in peklom, hkrati tudi živo daje vpogled v košček življenja v umetniških krogih na liniji Amerika–Evropa–Sovjetska zveza ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja.
Objavljeno: 27.07.2015 12:38:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:29
Če torej drugi na različne načine vidijo v nas različne osebe, kako naj sama v sebi poiščem še eno osebnost, o kateri bom pisala v tej knjigi? Bo to deviška madona ali mesalina ali Magdalena ali učenjakinja? Kje lahko najdem žensko, ki je preživela vse te pustolovščine? Zdi se mi, da ni ena, ampak jih je sto – in moja duša plava v višavah, ne da bi katera od njih zares vplivala nanjo.
Strinjam se s trditvijo, da je pri pisanju o čemerkoli zelo pomembno, da pisatelj o tisti svari nima nobenih izkušenj. Pri zapisovanju tistega, kar je nekdo dejansko izkusil, se besede začnejo izmikati. Spomini so manj otipljivi kot sanje. Resnično, mnoge moje sanje so bolj žive od dejanskih spominov. Življenje je sen, in prav je tako, kako naj sicer preživimo nekatere preizkušnje?
in nato