Solze so za luzerje
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Odisej |
Ključne besede | Mladostniki, Nasilje |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Odisej |
Ključne besede | Mladostniki, Nasilje |
Glavna tema romana je nasilje v družini in med vrstniki v sodobni slovenski družbi. Ajda, učenka zadnjega razreda osnovne šole, se z mamo in mlajšim bratcem zateče v varno hišo pred nasilnim očetom. Oče je alkoholik in nasilnež, vendar mati razmere v družini zaradi sramu dolga leta skriva. Za Ajdo se življenje čez noč spremeni in spoprijeti se mora s popolnoma novim življenjem. V novi šoli nikogar ne pozna in ker se ne vključi v skupino Klapa, postane žrtev vrstniškega nasilja. Klapo vodi sošolka Brina, ki deluje po načelu “kdor ni z nami, je proti nam”. A glavna junakinja se ne ukloni. Upre se in zaveznike najde tudi med nekaterimi sošolci. Posamezni akterji zgodbe prvoosebno opisujejo probleme in posamezne dogodke.
Objavljeno: 23.07.2015 14:46:33
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:27
“Ljudje to narobe razumejo. Mislijo, da so močni ljudje tisti, ki nikoli ne zajokajo ali zastokajo. Da so močni zato, ker so trdi in neizprosni. V resnici so ravno ti zelo šibki. Tako zelo se naučijo skrivati za svojo trdo lupino, da razpadejo, če jih le z nečim pripraviš do solz. Raztopijo se kot velikanski kristal soli. Takšna je tvoja nasprotnica, Brina. Praviš, da samo sebe imenuje nadangel in da ne dovoli joka. Prav gotovo ji doma niso nikoli dovolili, da bi jokala. Njena mama je najbrž ni potolažila, ko je padla in se udarila. Rekla ji je, da jokajo šibki, močni pa molče potrpijo.” (str. 196)