Knjigarnar iz Kabula

Asne Seierstad je po padcu talibov pri družini knjigarnarja Sultana Khana živela nekaj mesecev. V štirih sobah so se stiskali Sultan Khan, dve ženi, pet otrok in nekaj sorodnikov. Skrita pod burko je norveška reporterka z njimi delila življenje, opazovala, se pogovarjala, spraševala in si vse sproti zapisovala v dnevnik. Z ženskami iz družine je obiskovala kabulsko tržnico, se udeleževala porok in rojstnih dni. Tako je nastala knjiga o življenju v Kabulu, patriarhalni afganistanski družbi, o veselju, žalosti in preizkušnjah družine Khan, kjer skoraj vsi govorijo angleško, ter o ljubezni do knjig. Sultan Khan je knjigarnar že več kot štirideset let. V tem obdobju so ga večkrat zaprli in mu grozili s smrtjo. Njegove knjige so sežigali ali ropali najprej komunisti, nato mudžahidi in talibi. Že je nameraval pobegniti v Kanado, nato se je z družino umaknil v Pakistan in se slednjič vrnil v Kabul ter nadaljeval z delom. Sultan Khan je prikazan kot predan musliman, ki spoštuje vse islamske običaje, otroke vzgaja strogo in ima svoje poglede na vlogo žensk, zato si brez pomislekov vzame drugo, mnogo mlajšo ženo. Njegova prva žena Šarifa, profesorica perzijščine, je obupana…
Po objavi knjige, ki daje glas v islamu zatiranim ženskam, je med avtorico in knjigarnarjem prišlo do spora na sodišču. V očeh someščanov je izgubil čast in ugled, v svoji družini pa avtoriteto. Zaradi sramote so Kabul zapustili obe ženi, dva sinova in hčer. S tem knjiga odpira tudi vprašanje, ali so človekove (in ženske) pravice univerzalne ali ima lahko vsak človek, narod, kultura nanje svoj pogled? Tudi na zgodovino lahko gleda vsak s svoje perspektive…