V romanu se prepletata resničnost in fantastika. Avtor odkriva novejšo evropsko zgodovino in grozote resničnih sledi v židovskem getu oz. koncentracijskem taborišču Terezín na Češkem in množičnih grobiščih v Belorusiji.
V zgodbi se prepletata sedanjost, ko umirajo zadnji pripadniki generacije, ki je vse to še doživela in prihodnost, ko si potomci pobitih ljudi prizadevajo množična grobišča ohraniti ter s tem opominjati prihodnost na človeško zlo.
Glavni junak je rojen v zanemarjenem mestu, ki je zraslo na koncentracijskem taborišču Terezín na Češkem. Kot otrok se igra v katakombah, kjer so bile zloglasne celice taborišča in pobira razne stvari, ki so ostale od taboriščnikov. Nosi jih stricu Lebu. Ko odraste, jima uspe uspe grozote kraja ponesti v širni svet. Pot glavnega junaka se nadaljuje v Minsku v Belorusiji, vest o grozotah množičnih grobišč v tem mestu pa naj bi prav tako razširil po svetu. Fantazijski del zgodbe se začne, ko mladi postavijo muzeje na teh mestih, pri tem pa uporabljajo grozljive metode, da bi ohranili spomin. Politika muzejev ne dovoli, saj kot preberemo v romanu «V združeni Evropi pač ne gre, da bi imeli nekje ene jame s trupli«.
Objavljeno: 20.07.2015 17:31:33
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:22