Med ženami
Žanr | družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski) |
Narodnost | irska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Modrijan |
Prevod |
Maja Novak |
Ključne besede | Družbeno okolje, Družina, Odnosi |
Žanr | družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski) |
Narodnost | irska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Modrijan |
Prevod |
Maja Novak |
Ključne besede | Družbeno okolje, Družina, Odnosi |
Roman Med ženami je prvi v slovenščino prevedeni roman pomembnega irskega pisatelja 20.stoletja. Zgodba se dogaja na Irskem v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Glavni junak je Michael Moran, postaran kmet, ki se je med državljansko vojno boril za irsko neodvisnost. Moran je zagrenjen in razočaran nad irsko družbo, je zelo pobožen, najvišja vrednota pa je zanj družina, ta »razširjena različica človekovega jaza«. Živi sam na podeželju z odraščajočimi otroki, tremi hčerami in dvema sinovoma, ki jih vzgaja s strahovlado in tako usmerja njihova življenja. Vpliva tudi na življenje sina Luka, ki se je po hudem sporu z očetom že odselil v Anglijo. Moran se ponovno poroči in v hišo pride njegova druga žena Rose, ki v družino prinese vsaj nekaj topline in domačnosti. Otroci postopno odhajajo od doma in vstopajo v samostojno življenje. Moranove hčere kljub trdi in avtoritativni vzgoji očeta globoko spoštujejo in se rade vračajo domov na obisk. Tudi same vse bolj spoznavajo, kako pomembna je družina.
Objavljeno: 09.07.2015 19:57:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:15
“Naj jih je pogovor zanesel kamorkoli, zmerom so se, kot da bi jih tja vlekel magnet, vračale k temu, kaj bi bilo očku všeč in kaj ne, kaj bi odobraval in česa ne bi. Nad njegovimi nepredvidljivimi izbruhi nasilnosti so preprosto zamahnile z roko, kot bi nad muhami težavnega otroka. Njegovo razpoloženje se je spreminjalo tako naglo, kot se razpoloženje otroka v zanj predolgem dnevu, in Rose je znala te spremembe zdaj že predvideti bolje od sester. Včasih ga je bila sama očarljivost, ko je, denimo, povabil katero od deklet s sabo na polje, da bi si ogledala živino, kakor da jo vabi v najskrivnejši kotiček svojega srca.” ( str. 158)