Isola

Žanrmladinska povest
Narodnostnemška literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2011
Založba
Zbirka Odisej
Prevod Neža Božič
Ključne besede Resničnostni šov
Število strani

175

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Adrenalinski triler v laboratorijsko kontroliranem okolju resničnostnega šova

Isola, osamljeni eksotični otok v daljnem Brazilskem morju, kjer bo dvanajst izbrancev sodelovalo v resničnostnem šovu. Pravila igre so preprosta: na otoku morajo izolirani od ostalega sveta in pod budnim očesom kamer preživeti tri tedne in s seboj lahko vzamejo tri predmete. Prepovedani so mobilni telefoni, nasilje, droge, alkohol in seks. Izžrebajo dvanajst kartic v zaprtih ovojnicah. Vsak tekmovalec dobi eno. Na enajstih karticah je izpisana beseda »žrtev«, na eni »morilec«. Kako so vloge razdeljene, je skrivnost, ki ne sme biti razkrita. Morilec mora svoje žrtve postopoma uloviti tako, da se oklene njihovega levega zapestja in žrtev odpelje v votlino, za katero ve le on. Pri tem mora paziti, da ga nihče ne ujame. Kot pri pravem zločinu. Ujeta žrtev je potem varno odpeljana z otoka in zanjo je igra končana. Zmagovalec šova je tisti, ki zadnji ostane na otoku. Poglavitno vprašanje je: kdo so tekmovalci?
Vera (Joy) nam pripoveduje napeto zgodbo, kjer se mladi spopadajo z zastrašujočimi situacijami, saj se nedolžna igra kmalu sprevrže v pravo dramo, a še težje se je soočati s samim seboj in s svojimi strahovi, bolečinami, preteklostjo in žalostnimi spomini. Isola je zgodba o dvanajstih mladih, o prijateljstvu, prvih ljubeznih, pustolovščinah, iskanju sebe in zavedanju lastnih meja.

Glej tudi:

»Ravno smo se hoteli obrniti, ko je svetloba moje laterne padla na kotanjo v steni jame. Bila je niša, ki je vodila dva, tri metre v steno, in ko sem laterno podržala v notranjost, sem na tleh videla temen, moker madež, ob katerem se je svetilo nekaj svetlega. Ta svetla stvar je bil košček blaga, nič večji kot robček. A ni bil robček. Bila je krpica, svilena krpica blaga kremne barve. Še preden sem jo vzela v roko, sem videla, da je to košček Darlingine obleke. Moker madež na tleh pa ni bil voda, temveč kri.«
(Str. 152)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Isola.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 166
Komentarji: 0
Število ocen: 9
Želi prebrati: 10
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 12

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja