Ladja duhov
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2009 |
Založba | Goga |
Prevod |
Alenka Veler |
Ključne besede | Duhovi, Jadrnice |
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2009 |
Založba | Goga |
Prevod |
Alenka Veler |
Ključne besede | Duhovi, Jadrnice |
V Ladji duhov beremo namišljeno zgodovinsko tematiko, ki se prepleta s fantastiko in je postavljena v povsem sodoben kontekst: roman razkriva zgodbo najstnice Lene, ki z očetom živi v majhnem obmorskem mestu, kjer ima njen oče v najemu gostilno. Glavna turistična atrakcija gostilne je osrednja jedilnica, ki se imenuje Dvorana školjk, soba, ki je prekrita s školjkami s celega sveta. Slikovito podobo jedilnice dopolnjujeta portret markantnega kapitana in glava ladijske polene, ki jo je pred več kot dvesto leti po siloviti nevihti naplavilo na domačo obalo. Ladijska polena je bila s trgovske jadrnice z imenom Nevesta vetrov.
Z namenom, da bi Nevesto vetrov restavrirali, glavo snamejo in po naključju Lena v njeni votli notranjosti presenetljivo odkrije fotografijo obešenca. To sproži niz fantastičnih dogodkov, ob katerih Lena s pomočjo prijatelja Felixa, novinarke in starega ladijskega dnevnika odkriva skrivnostno usodo nesrečne posadke, ki je bila zaradi zločinskih dejanj obsojena na večno prekletstvo in pred dvesto tridesetimi leti potopljene Neveste duhov.
Objavljeno: 08.07.2015 18:55:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:14
»Za rezbarjem Jakobom Barlacherjem je bilo borno leto. Tako borno, je razmišljal, in tako suho, kot da bi imel hudič kremplje vmes. A če bi Jakob Barlacher prišel na svet dvesto let kasneje, bi si preprosto mislil: ušivo leto je. /… / Jakob Barlacher je rezljal ladijske polene za oceanske jadrnice. Polena se je imenovala po ladji, pritrjena je bila na premec in je gledala naprej na širno morje. Ladjo je vodila skozi vse nevarnosti in jo varovala, pred morskimi pošastmi, nevihtami in pirati. Tako so vsaj verjeli mornarji. /… / In potem se je pred njegovo delavnico nenadoma pojavil kapitan. Orjaški kapitan. Visoki trirogelnik in po meri ukrojen suknjič, ki je segal do kolen. »Potrebujem ladijsko poleno. Svojo ladjo sem krstil za Nevesto vetrov.« Nevesta vetrov? Ne ravno obetavno ime za jadrnico. Jakob Barlacher je rekel: »Obetavno ime za jadrnico.«
(Str. 7-8)