Francoski testament

Andreï Makine se je rodil leta 1957 v Krasnojarsku v Sibiriji. Knjiga Francoski testament je avtobiografska in je pravzaprav literarni spomenik njegovi babici. Govori o odraščajočem dečku, ki mu babica Charlotte, po rodu Francozinja, pripoveduje o Franciji in ga s svojimi spomini očara za vedno. Dečkovo življenje zaznamuje ruski vsakdanjik, še bolj pa babičin odnos do življenja. Babica zaradi gulagov, trpljenja, nasilja, pomanjkanja in smrti ni jezna ali obupana, vse jemlje s prizanesljivostjo in velikim mirom. Njeno edino bogastvo in obenem dragocen družinski zaklad so porumeneli papirji in nekaj starih knjig v francoščini. Vse to hrani v starem kovčku, ki ga je ob začetku druge svetovne vojne po pomoti vzela s seboj, namesto kovčka s hrano. Ko pisatelj pripoveduje o babičinem življenju, nam zgodovino Rusije prikaže tako, da lahko živo občutimo vso težo totalitarizma 20. stoletja. Babičini spomini na Francijo pa v njem spodbudijo sanjarjenje o tej deželi. Zdi se mu, da ima ljubezen v Franciji drugačno mesto kot v Rusiji. V času odraščanja mu zato po glavi ne rojijo neumnosti kot drugim fantom, raje v knjižnici prebere vse knjige o Franciji, ki se cenzuri niso zdele nevarne. Ni čudno, da se je Andreï Makine zaradi te babičine dediščine vedno čutil kot oseba z dvema identitetama, rusko in francosko. Ko se je leta 1986 preselil v Pariz, je začel pisati v francoščini in kljub začetnemu nezaupanju založnikov je kmalu dobival prestižne nagrade za svoje knjige.