Najboljša kava je pri šiptarju
Žanr | humoristični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2006 |
Založba | Založniški atelje Blodnjak |
Ključne besede | Humor |
Žanr | humoristični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2006 |
Založba | Založniški atelje Blodnjak |
Ključne besede | Humor |
Jani Mlakar je knjige in pisanje vzljubil že v otroštvu. Po rodu s Koroške zdaj že več kot dvajset let živi v Piranu in prav temu mestu je posvetil kar nekaj svojih knjig. Med njimi je roman z naslovom Najboljša kava je pri šiptarju. V zgodbah prebivalcev, ki so polne nepredvidljivih in domišljijskih zapletov, z velikim smislom za humor slika življenje v obmorskem mestu, ki se mnogim naključnim obiskovalcem zdi idilično in romantično, kot iz pravljice. A lepe stavbe so le očarljiv videz, življenje v mestu je treba spoznati od blizu. Ljudje v Piranu so prišleki z vseh vetrov, zato ga pisatelj imenuje kar Balkansterdam. Opaža, da je to mesto številnih nasprotij, ki funkcionira brez napisanih pravil in kjer se zdi vse začasno. Trdne so le stavbe, tesno zasidrane druga ob drugo.
Če ste iz Pirana, se vam bo ob branju knjige zdelo, da pisatelj piše o resničnih ljudeh, ki jih tudi sami poznate in srečujete, morda kar v Kafe Alegru. Poleg Nuhija so tu še Janez, Denis, Borka, Kasir, Jovo, Milka, Radmila, Emir, Zafira in drugi. A kot drugi pisatelji tudi Jani Mlakar opisuje junake, katerih zgodbe so sestavljene iz usod različnih ljudi. Pripoved je v prvi osebi, zgodba je razdeljena na kratke odlomke, zato je napeta in dinamična, skozi vsakdanje dogodke slika življenje malih ljudi, predvsem muslimanov, ki jim na začetku knjige posveti tudi Popotnico: »Muslimani z veliko začetnico niso tisti Muslimani, ki jih pozna Toporišič, temveč povsem preprosti, navadni muslimani … Med Muslimane ne prištevam tistih bogatašev in spletkarjev, ki pošiljajo naokrog po svetu ljudi, preoblečene v bombe, in jim naročajo ugrabljati in raztreščiti avione.« Kot vedno se tudi v tej njegovi knjigi izkaže pisateljeva občutljivost in kritičnost do družbenih dogajanj in plehkih, neutemeljenih stereotipov. Vsa čast Založbi Blodnjak, ki vedno podpre kakega zanimivega, predvsem pa odličnega avtorja.
Objavljeno: 02.07.2015 08:29:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:06
Denis se je v Kafe Alegru na glas vprašal, kaj vse lahko povzroči bolezen, kadar doleti človeka. Janeza je menda življenje prvič resno lopnilo po glavi. Človeku se takrat odprejo povsem nova obzorja. Marsikaj iz preteklosti se mu pokaže v drugačni luči. Zazdi se, da ga je življenje razsvetlilo. Evforija, ki dogodek spremlja, povzroči, da se počuti, kakor da bi prijel boga za jajca. Prelevi se v vseveda, ki v svoji vzvišenosti deli dobroto in svoja neprecenljiva nova spoznanja na vse strani. Povzdignjen nad tuzemni svet se prizanesljivo in skrivnostno nasmiha nevednim, uka željnim množicam, katerih življenje ni obdarilo v tolikšni meri kakor njega. Denis je ugotavljal, kako Janez v ošabnosti ni videl, da je luč razsvetljenja za večino venomer prižgana. Da jih množice od življenja neprenehoma dobivajo po glavi. Razsvetljenec ni sprevidel, da so se drugi z vsebino njegovega razsvetljenja že zdavnaj seznanili ter da karavana nadaljuje svojo pot, samo njen voditelj je nekoliko skrenil.