Vrnil se bom k očetu

France Špelič v knjigi Vrnil se bom k očetu opisuje svoje življenje. Rodil se je 24. septembra 1927 v Šmavru v Suhi krajini v revni družini. Imel je težko otroštvo in mladost. Maja 1942 je šel k partizanom in tu so ga prevzgojili v ateista in komunista. Jeseni 1945 je po kratkem tečaju postal policist. Spomladi 1949 je šel v oficirsko šolo. Čez nekaj let se je odrekel oficirski karieri pri policiji. Po enem letu učiteljišča je postal učitelj, čeprav je bila njegova plača več kot pol manjša. Leta 1954 mu je v roke prišlo Sveto pismo. Prebral ga je v celoti, nekaj poglavij po večkrat. Po štirih letih premišljevanja, molitve in iskanja rešitve v Svetem pismu je ob branju vrstice iz Janezovega evangelija spoznal, da ne bo pogubljen nihče, ki veruje v Boga. Vodstvu Komunistične partije Slovenije je leta 1956 napisal izjavo o izstopu iz partije. Sledila so nenehna zasliševanja in vsakovrstna mučenja. Nato je delal kot nočni čuvaj v tovarni, zjutraj pa se je vozil v Ljubljano na Teološko fakulteto na predavanja. Ko je bil star čez štirideset let in je imel za seboj pet let teološkega študija, si je želel postati duhovnik. A bil je poročen. Dvajset let je stregel bolni ženi. Leta 1987 je šel prvič v Medžugorje in ob ponovnem obisku tega kraja leta 1988 se je zanj začelo odpirati novo življenje. Novo mašo je imel na Brezjah, kot duhovnik je delal v različnih krajih na Gorenjskem. Ko je bil v Zalogu, so se k njemu zgrinjali obiskovalci iz Slovenije, večinoma pa tujci, Nemci, Avstrijci, Švicarji, Belgijci, Holandci, Južni Tirolci, Italijani iz Gorice in Trsta, Hrvatje. Prihajali so na duhovne pogovore in k spovedi. Kurešček, kjer so stale razvaline stare cerkvice, je po njem postal novo marijansko romarsko središče na Slovenskem. Znan je bil tudi kot duhovnik s stigmami.