| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | irska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Svila |
| Prevod |
Maja Novak |
| Ključne besede | Dekleta, Irski pisatelji, Odraščanje, Rejništvo |
V spremni besedi beremo, da irska pisateljica Claire Keegan piše malo, a izvrstno. Ta trditev vsekakor drži.
Rejenko ata pelje k sorodnikom v rejo. Doma mama pričakuje še enega v že tako ali tako dolgi vrsti otrok. Bralec malo trepeta, kaj čaka rejenko na koncu dolge vožnje z atom. Vendar ženska (kot na začetku rejenka reče novi mami) in gospod Kinsella že takoj poudarita, da jo bosta z veseljem vzela pod streho in da je v novem domu dobrodošla. Rejenka najde pri novi družini tako pogrešano ljubečo mamino dlan in toplino očetovega objema.
Objavljeno: 23.06.2015 15:19:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:55
In tako minevajo dnevi. Ves čas čakam, da se bo kaj zgodilo, da bo lagodja, ki ga čutim, konec – zbudila se bom v mokri postelji ali naredila kako neumnost, kako strašansko nerodnost, ali pa bom kaj razbila – a vsak dan poteka dokaj podobno kot prejšnji. Zbudimo se zgodaj. Ko sonce šele vzhaja, in zajtrkujemo taka ali drugačna jajca s kašo in opečenim kruhom. Kinsella si natakne čepico in gre na dvorišče. Z žensko na glas sestavljava seznam stvari, ki jih je treba narediti, in potem jih kratko malo narediva: puliva rabarbaro, pečeva sadne kolače, pleskava opažne letvice, vzameva posteljnino iz ogrevane omare za perilo, posesava vse pajčevine v njej in zloživa vse čiste obleke nazaj, pečeva čajne kolačke, drgneva kad, pometava stopnišče, loščiva pohištvo, blanširava čebulo za čebulno omako in jo v lončkih zlagava v zamrzovalno skrinjo, nato, ko zaide sonce, pa zalijeva vrt.
(str. 39)
in nato