V ogledalu, v uganki

Cecilija Skotbu je težko bolna deklica. Veliko časa je bila v bolnišnici, zdaj pa je doma. Nekega dne je skozi okno svoje sobe pomahala poštarju, on pa ji je pomahal nazaj, a je pri tem padel s kolesa. Cecilija se je razjokala. S solznim prstom je na okensko šipo narisala angela… Na božični večer počiva v postelji in prešteva cvetlice na zavesah v svoji sobi, a ni žalostna, pač pa se veseli življenja. In prav ta večer jo obišče gologlavi in bosonogi deček. Izkaže se, da je to angel Ariel, čeprav nima peruti. Ariel in Cecilija se pogovarjata o življenju, o Bogu, stvarjenju, Adamu in Evi, otrocih, veselju, smrti, večnosti in nebesih. Ariel razloži Ceciliji, da smo na svetu zato, da si ogledamo, kaj vse je Bog ustvaril za nas. Ko se rodimo, dobimo v dar ves svet: sonce, mesec, zvezde, morje, gozdove. In svet je ustvarjen vsakič znova, ko pride na svet nov otrok. Ves svet je uganka in vsi se nahajamo nekje v veliki Božji skrivnosti. Skozi pogovor Ariel Cecilijo počasi pripravi do tega, da začne sprejemati smrt in se je več ne boji. Čarobna in ganljiva zgodba z neobičajnimi dialogi, ki pa so polni modrosti, igrivosti in čudenja. Pravzaprav hvalnica življenja.