Delfin: poti sanj vodijo k resnici

Na platnicah knjige je zapisano: »Delfin je zgodba o pogumu in boju zoper lastne strahove in omejitve. Opominja nas, da je v življenju več, kot je videti na prvi pogled – da nekatere stvari lahko odkrijemo le, če sledimo lastnim pravilom. To je zgodba o upanju, ki odstira tolikokrat spregledano in pozabljeno čarobnost sveta. Sledite svojim sanjam, prisluhnite notranjemu glasu in dopustite, da vas Delfin popelje na najbolj čarobno potovanje – na uresničevanje osebne usode.«

Delfin Danijel Aleksander se ni želel pokoriti zakonom jate. Sledil je svojemu srcu, zapustil jato – znano, varno okolje – in se odpravil na pot sanj. Želel je najti popoln val. Na poti iskanja le-tega je srečal številne živali, s katerimi si je delil življenjski prostor. S pripovedovanjem življenjskih izkušenj so mu odstrle številne zgodbe, nove poglede. Srečal pa je tudi človeka … ljudi. Ni odveč, če opozorim, da nas je kit grbavec, katerega je Danijel srečal med svojim potovanjem, označil s sledečimi besedami: »Pazi se bitja, imenovanega človek!« (Črne pike, ki iz morja vleče vse oblike življenja.)

Danijel je sklenil, da ima(j)/(m)o vsi sanje, edina razlika je v tem, da se nekateri vztrajno bori(j)/(m)o in trudi(j)/(m)o, da bi ne glede na tveganje spoznali svojo usodo, drugi pa se boji(j)/(m)o izgubiti, kar ima(j)/(m)o, in se preprosto ne meni(j)/(m)o zanje. Danijel pa je sledil modrosti srca in glasu morja. Drznil si je in uspel …

Delfin Danijel Aleksander smo pravzaprav mi vsi. Danijel je prispodoba nas samih … od otroštva – ko s sanjanjem nimamo težav, adolescence in odrasle dobe, ko smo vse preveč vpeti v neke spone in le redko sanjamo. Preprosto si več ne upamo. Živali so prispodoba za najrazličnejše ljudi, ki jih srečujemo vsakodnevno. Z nekaterimi vzpostavimo stike, z drugimi se le mimobežno srečamo. Glas morja pa je glas modreca, tudi naš notranji glas. Pomembno je, da ne pozabimo sledečega: »SANJE IMAMO ZATO, DA JIH URESNIČIMO! V SVETU SANJ JE VSE MOGOČE!«