Pregrešna razmerja
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2002 |
Založba | Ark |
Prevod |
Teo Šinkovec |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2002 |
Založba | Ark |
Prevod |
Teo Šinkovec |
Kdo si bil, ko si živel? Če si popisal svoja dejanja in misli, je vredno branja? Si bil časten mož? Na taka vprašanja išče odgovore pisatelj Fulvio Tomizza. Roman o ne-zvestobi je napisan kot rokopisna dediščina, katero uredi njegov namišljeni brat in jo izda v obliki knjige. V uvodu je tudi »bratov« predgovor. Roman opisuje skoke čez plot, hrepenenje po svobodi in krik po odpuščanju. Z zapisi se avtor želi oprati lastne krivde, razložiti, zakaj je bil tak kot je bil, glavna tema pa je zvestoba. Zvestoba prednikom, vrednotam, ženi,predvsem slednji, njen lik ga spremlja med neštetimi ljubezenskimi pustolovščinami, v katere se spušča po hotelih. Razrešuje tudi odnose do drugih pomembnih žensk: matere in hčere. Glavni junak želi, spričo krivde, ki pritiska nanj, narediti samomor, a pisanje se izkaže terapevtsko, kot da moramo povedati, dati iz sebe, priznati. Pisatelj z nami deli bolečino, sarkazem, cinizem, misli o življenju, proti koncu vseeno počasi umira, misli so le še fragmenti. Kaj ostane od nas? Pisatelja je v objavo romana prepričala prav žena, le da je za razliko od njegovega junaka, le-ta dočakal izid in verjetno tudi odzive. Pogumno.
Objavljeno: 15.05.2015 19:42:06
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:26
Lahko si mislim, da če bi se kdaj morebiti odločil in vendarle prebral svoje zapiske, bi se počutil kot ujetnik. In tedaj bi se mu tudi tisto, kar mu je pomenilo trenutno sprostitev, eksorcistično razlago, posmehljivo pripombo, na katero je bil celo ponosen, pokazalo zgolj kot še nejasna napoved, rakasto znamenje usode, kajti izpovedi in vzkliki, ki se jim je prepustil v mrakobnih urah, tiste sanje, ki bi ga morale osvobajati, so ga neprestano, čeprav v presledkih, soočale s smrtjo.