| Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Novo mesto, 2014 |
| Založba | Goga |
| Zbirka |
Literarna zbirka Goga |
| Ključne besede | Ljubezen, Ljubezenska razmerja, Zaljubljenost |
Facebook je za izražanje in dokazovanje prave ljubezni izjemno pomanjkljiva in smrtno nevarna zadeva. Prav tako tudi noro alkoholno omamljanje. V kombinaciji sta za ljubezen prekletstvo in to ne glede na to ali se nahajaš v Idriji, Ljubljani ali pa v Bolgariji. Nevarno je tudi, če na nasprotnem spolu vidiš le zunanjo lepoto, ki zaradi bleščanja zastira vse tisto, kar se nahaja v notranjosti človeka. Tam se skriva marsikaj dobrega, pa tudi prikrito slabega. Sabina se silno blešči in Kosmu, glavnemu protagonistu romana, jemlje vid, pa tudi dih in razum. Njeno lepoto in njegovo pripravljenost slediti bleščanju utapljata v pijači, za večno samospraševanje o smislu življenja pa je zato bolj malo prostora in časa. Kosmu ostanejo Sportske in crkljanje z mački. To dvoje bo prav gotovo potolažilo njegov ego. Morda ga bo tudi ogrelo, dovolj za novo zvezo, saj nekomu pa je treba reči večni da, ali vsaj znova poskusiti.
Objavljeno: 13.05.2015 09:04:15
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:24
Med potjo me je vsaj trikrat terjal za požirek. Kakor Marko, ki pa se je prostodušno prilagodil situaciji. Povsod je znal najti veselje. Zraven menihovega bivališča, zgrajenega iz kamnov, je na klopci nekaj vneto čečkal na povaljan košček papirja. Veronika je razložila: “Na listek je treba zabeležiti želje, ga zatakniti med skale in splezati skozi votlino. Kdor ne zmore, mu želje ne bodo izpolnjene, ker ima grehe.” Skromno sem napisal: Želim Nobelovo nagrado za literaturo, poroko s Sabino in srečno življenje! Pa da vidimo, koliko te je v hlačah, Jovan Rilski, sem zašel v mračno luknjo. Predor, izklesan v skalo, se je strmo vil dobrih trideset metrov navzgor. Ni ga bilo enostavno premagati.
(str. 90)
in nato