Verjemi, da te imam rad

“Vožnja z dvigalom se ji je zdela neskončna. Začelo ji je zmanjkovati zraka. Skoraj stekla je na ulico, da bi lahko zadihala. V torbi je imela tablete, vendar jih zaradi tega srečanja ni hotela vzeti. Šlo ji je na bruhanje. Naslonila se je na neki avtomobil: kljub mrazu jo je oblil pot. Tega moškega ne ljubi: o tem je bila prepričana. Velikokrat je celo dvomila, da ga je kdaj ljubila. Sama je do svojega moža vzpostavila odvisniški odnos, ki je prekoračil meje ljubezni. Alberto je imel nerazložljiv vpliv na ljudi okoli sebe. Tudi na njene starše in sestro Tereso. Prav tako na njuno hčer. Gotov ga je imel tudi na ljubice, ki so se znašle v njegovi postelji, medtem, ko ga je ona opravičevala, kadar je odkrila znake varanja. Nihče v Montsejinem življenju ni imel nanjo takega vpliva kot njen mož. Nihče ni z njo tako manipuliral niti je ni tako prizadel kot on.” (str. 259)