Samo pridi domov

Prevare, laži, tajkunska sodrga, pravniške mahinacije, bančne malverzacije. Kako poznan svet! Idealna osnova za dobro zgodbo, ki pa jo je Andrej E. Skubic zapeljal po njemu lastni poti v več, kakor samo prikaz trenutne razpadle in pokvarjene družbe. V hipu smo z njim, z glavnim protagonistom. Leon Berden. Izreden um, mlad pravnik, ki odlično napreduje v svojem poklicu. Pravičnik, razumnik, pogumnež, ki se izpostavi družbenemu pogubljenju, ki se idealistično, kot kakšen veliki moralist, pridigar, postavi na stran izkoriščanih. Vse za pravico, resnico! Še celo ljubico bi mu lahko odpustili, saj je žena hladna, odtujena, zaradi ekonomskih koristi pomešana v politiko kot državna sekretarka, politikov pa tako večina ne mara. In njihovi uradniki so tam za to, da jim strežejo, se z njimi vsaj na videz strinjajo in zaradi take dvoličnosti prav tako ne žanjejo naših simpatij. Poleg tega ima še premalo časa za hčerko, mame pa morajo biti ob otrocih, kaj ni to normalno!? Z ljubico pa je svet nežen, razumevajoč, z njo se da potapljati v globino najbolj intimnega doživetja in verjeti, da je to tisto pravo, morda celo večno, edino pomembno na tem svetu. Leon nas torej najprej očara, potem pa se nam vrže pred oči takšen, kakršen je. Neodgovoren do vseh okrog sebe in še najbolj do samega sebe. Mali lopov, ki misli, da bo sam sebi veliki junak. Zaradi mahinacij na pravnem in bančnem področju se izkaže za sleparja, ki na račun drugih hrani svoj mali, bedni ego. Kako mu bo zdaj, brez ene in druge Agnes, brez male, ki bi skakala okrog njega z vprašanji o vsem, kar obstaja in kar ne? Ali je sploh kaj, kar je resnično vredno v naših malih življenjih? Je. Dom.