| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Brežice, 2013 |
| Založba | Primus |
| Prevod |
Vera Čertalič |
| Ključne besede | Družina, Ljubezen, Upanje, Zvestoba |
Pripovedovalec zgodbe tokrat ni človek pač pa žival, točneje družinski kuža in skozi njegove oči, prek njegovega dojemanja sveta, spremljamo življenje moškega, kasneje para, še kasneje družine. S človeškimi junaki gremo (ob pasjih pogledih na življenje) skozi ljubezen, bolezen, smrt, od veselja k žalosti in nazaj. Kako bi bilo naše življenje lepše, če bi razmišljali »po pasje« in kaj vse nam uide, ker naši čuti niso »po pasje« izostreni in sploh, ker nismo »po pasje« vdani, ljubeči in pripravljeni brezpogojno ljubiti? Veliko. Preveč.
Objavljeno: 30.04.2015 09:44:40
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:11
“Spustila je roko s postelje, da je zabingljala, in podrgnil sem jo z gobčkom. Nič mi ni bilo všeč, vse tisto novo pohištvo, Eva, vsa mlahava in žalostna, ljudje, ki so postavali naokrog kot ob božiču, a brez daril. In tako sem, čeprav so vsi strmeli vame, oddrsal do Zoe in se postavil za njo ter se zazrl skozi okna na zadnje dvorišče, obsijano od sonca.
“Mislim, da sem ga užalila, ker sem bolna,” je rekla.
Pa sploh ni bilo tako. Moji občutki so bili zapleteni, še danes, ko je že vse mimo in sem imel čas za razmišljanje o njih, bi jih stežka pojasnil. Lahko sem le stopil k njeni postelji in kot preproga legel prednjo.” (str. 85)
in nato