| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | kanadska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2010 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Srebrne niti |
| Prevod |
Jana Ambrožič |
| Ključne besede | Individualizem, Psihološki vidik, Realizem, Sociološki vidik |
Prevod dela: Too much happiness.
Preveč sreče je nabor 10 zgodbic, napisanih jasno in navidezno lahkotno. Opisujejo težke dogodke in zapletena čustva, v njih se skriva temna plat vsakdanjosti. Kratke zgodbe prinašajo ostro izrisan vpogled v psihično dogajanje posameznika, socialno čutenje, realistične, individualistične like, nobenih obsojanj ali vsiljevanja mnenja, samo vedro ostrino, natančnost in modrost. Nobelovko Alice Munro označujejo za »Čehova našega časa«, dokazala je, da se da monopol romana porušiti s kratko zgodbo.
Objavljeno: 28.04.2015 10:22:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:09
“Zato bom raje rekel: Videl sem otroke.
Videl sem jih in se pogovarjal z njimi.
Tako. Storjeno. Kaj si misliš v tem trenutku? Misliš si, no, zdaj se mu je pa do konca zmešalo. Ali pa, to so sanje, ki jih ne zna ločiti od resničnosti. A rad bi ti povedal, ločim med sanjami in resničnostjo, vem pa tudi, da obstajajo. Pravim, da obstajajo, ne da so živi, kajti to bi pomenilo, da so živi v naši dimenziji, jaz pa vem, da jih v naši dimenziji ni. In vendar obstajajo, torej mora obstajati še neka druga dimenzija, ali pa nemara brezštevilne druge dimenzije. Jaz vem, da sem dosegel tisto, kjer obstajajo. Mogoče je to posledica dejstva, da sem veliko sam in moram razmišljati in razmišljati, ker sem tak, kakršen sem. In po takem trpljenju in samoti pride Milost, ki me je nagradila na tak način. Mene, ki sem v očeh sveta najmanj vreden nagrade.” (str.38)
in nato