Zločin
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Hlebce, 2015 |
Založba | Zala |
Zbirka |
Rozalke: zalo retrobranje |
Ključne besede | Kazenske preiskave, Sodniki, Umori, Vdove |
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Hlebce, 2015 |
Založba | Zala |
Zbirka |
Rozalke: zalo retrobranje |
Ključne besede | Kazenske preiskave, Sodniki, Umori, Vdove |
Kako se bere ena prvih slovenskih kriminalk? Napisal jo je Jakob Alešovec, rojen 1842. leta. O njem na splošno vemo malo, a tisti, ki se ukvarjajo s pisano besedo in začetki slovenskega jezika in literature, ga dobro poznajo. Bil je priljubljen pisatelj, zelo znan humorist, dramatik, urednik, novinar. O njem in njegovem življenju se lahko podučimo v drugem delu knjige, v spremni besedi Andreja Mraka.
Prvi del knjige pa je seveda napeta kriminalka. Vdovo Reberjevo, bogato oderuhinjo, nekega dne najdejo mrtvo. Prav tako njeno hišno. Preiskovalni sodnik se muči z umorom, sledi ni nikjer nikakršnih, tudi uspeha pri preiskavi ne in zato mora za kazen v manjše mesto, kjer je tudi služba slabša. Šele čez leto dni se rešitev ponudi sama od sebe. Preiskovalni sodnik je ob pravem času na pravem mestu in vdova Reberjeva ga s svojim ravnanjem in dejanji pripelje k rešitvi umora.
Roman je po Alešovčevem delu Mati ga izda priredila Mateja Črv Sužnik, skupaj z Miho Sužnikom pa sta ga izdala v zahvalo in s spoštovanjem do poklicnega kolega. S posodobljenim besediščem je tako postal prava knjižna poslastica, na katero smo lahko ponosni.
Objavljeno: 05.03.2015 11:17:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:41
Ozrl sem se in zagledal vse tri žandarje na trebuhu, tako da jih zlasti v mraku ni bilo mogoče videti. Zadovoljen sem bil s tem, vstopil sem se na svoje skrito mesto in jim naznanil, da naj na moj klic priskočijo in oba zgrabijo. Mrak se je medtem že gostil, že se je spuščal na okolico in z njim se je začela spuščati megla. Kot naročeno. Ko se posamezne reči le še na kakih dvajset korakov dajo razločiti, sem zagledal črno oblečeno, meni dobro znano žensko postavo, previdno bližajočo se kipu. Ko je prišla do njega, se je naslonila nanj in čakala.
(str. 56)