| Žanr | kolumne |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Domžale, 2014 |
| Založba | samozal. |
| Ključne besede | Harmonija, Kapitalizem, Varstvo narave, Življenjska modrost |
Umetnost preživetja je zbirka objavljenih člankov, ki so nekaj let izhajali v Jani. Kot nekakšna vest naroda nas avtor ekozof znova in znova opozarja na izgubljene priložnosti zaradi zastrupljanja in opuščanja zemlje, boga potrošništva, malikovanja korporativnih »dosežkov«, zblojene tekmovalnosti in perverzije vseh mogočih vrst sodobne družbe, ki ji ni sveto nič in nihče. Ropanje in uničevanje narave, vladavina potrošništva, vojna za naravne vire, semena in še in še vodijo v nasilje, izgubo svobode in dostojanstva človeka. Nenehna rast je maligna dogma z njenimi vsemi zakonitostmi samouničenja. Naša Zemlja pa je omejena, ne obstaja neskončen vir dobrin, ki nam naj bi jih nudila. Simbiotski človek bo moral postaviti moralo pred politiko, ekologijo pred ekonomijo, dušo pred razum. Da bi ohranili to civilizacijo, bo treba izhajati iz drugačne filozofije: ohranjati domišljijo, ostati radovedna bitja, ki ne tekmujejo med sabo, ampak se družijo in veselijo, pregnati pohlep in sebičnost ter ohranjati skepso zdravega humanega razuma. Avtor nas potrpežljivo, a strogo, opozarja na pasti neoliberalnega kapitalizma in delirija potrošniških obsedencev. Ima polne žepe zgodb naših očakov in sodobnih anekdot. Te karikirajo globalno diktaturo izenačevanja ljudi na raven vzornih potrošnikov. »Še je čas« se je že davno prevesil v »zdaj gre za preživetje«. Gluhost brez vesti je od te knjige naprej greh, za katerega nas bodo na zagovor poklicali naši otroci.
KNJIGA JE NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU 2014 PREJELA NAGRADO ZA NAJBOLJŠO SLOVENSKO POSLOVNO KNJIGO. Kot je sam v intervjuju z Bernardom Nežmahom pojasnil, je dobil nalepko za najboljšo slovensko poslovno knjigo!
Objavljeno: 02.03.2015 19:17:12
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:39
“Pragozd je najboljši primer harmonije življenja, ki ima izjemne sposobnosti samodejne regulacije. Ker v njem narava izvaja popolno reciklažo, v njem ni odpadkov. Tok energije in kroženje snovi sta počasna in lokalno omejena. Ali obstoji boljša rešitev za našo zavoženo civilizacijo, ki tone v gorah odpadkov in troši pregrešne količine energije za proizvodnjo in transport večinoma nepotrebnih dobrin? Rešitve za človeštvo obstoje v konceptu pragozda!
V pragozdu zrem prapodobo sveta, odsev notanje harmonije naravnega človeka, njegov svet, poln čarobnih bitij narave, duhov svetlobe in demonov teme. V tem svetišču življenja mi tišina pripoveduje pravljice otroštva in ko kot odrasel mož vstopam v ta tempelj svojih nezavednih poganskih verovanj, zaslutim, da sem prišel v druščino, ki me je porodila. Vsepovsod pod temnozelenimi rebrastimi oboki in med mogočnim stebrovjem debel šepeta tišina. In ko v svoji nebogljeni majhnosti prepoznam ponižnost duha, se mi zazdi, da sem prepoznal njeno sporočilo: »Tu si, da bi se čudil!« (str. 351-352)
in nato