Mežik

Rob Harrell je priznan ilustrator, avtor, stripar, ustvarjalec risank. Leta 2006 se je spopadal s tumorjem na očesu, napihnjenim očesom, operacijo, režo za kovance, izgubo las, strmljenjem v veliki X, očesno godljo, izgubo vida in še marsičem. Svojo zgodbo je opisal skozi oči fanta Rossa. Poleg zdravstvenih težav in nošnjo klobuka, se je Ross spopadal tudi z odzivom svojih sovrstnikov na njegovo bolezen. Od zelo krutih stvari do velike podpore. Po eni strani so ustvarjali meme, ki so se nanašali na njegovo spremenjeno fizično podobo in grožnjo smrti. Po drugi strani je doživel veliko podpore s strani njegove najboljše prijateljice Abby in prijatelja Jimmyja. Po tretji strani pa ljudje ne vedo, kako bi se do njega v takih okoliščinah sploh obnašali in se umaknejo. Za vse je težko, Ross pa svojo uteho najde v ustvarjanju stripov, ki so tudi del knjige, in igranju na kitaro. Gre za to, da ob igranju na kitaro in ustvarjanju stripov lahko iz sebe da vso jezo, bolečino, vsa čustva, ki se nabirajo v njem. Kar močno pomaga. Pomaga pa tudi veliko humorja. V veliko podporo mu je tudi zdravstveno osebje, zlasti Frank, ki ga tudi začne učiti igranja na kitaro. Ob hudih preizkušnjah v življenju je največkrat tako, da ob tem doživimo hkrati najlepše in najhujše trenutke svojega življenja. Je hkrati neznansko težko in neznansko lepo Še posebej, ker hude preizkušnje stkejo med ljudmi posebne vezi, ki trajajo vse življenje in je nemogoče, da bi se kdaj pretrgale. Ne glede na fizične razdalje, ki nas včasih ločujejo. Zelo občuteno napisano besedilo, ki govori o veliki moči otrok.