Čudoviti pasji časi
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2003 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje |
Prevod |
Nives Vidrih |
Ključne besede | Odraščanje |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2003 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje |
Prevod |
Nives Vidrih |
Ključne besede | Odraščanje |
… govori o odraščanju malega Kvida od usodnega 27. 6. 1962. leta, ko se rodi na gledališkem odru tik po aplavzu ob Beckettovi drami Čakajoč Godota, pa do oddaje njegovega rokopisa Čudoviti pasji časi 10. 10. 1990. Vzporedno z življenjem ljubeče, a dokaj tipične češke družine, skozi prizmo šaljivega pretiravanja, se zgodi obdobje »češke normalizacije« ter »žametne revolucije«, ki premeša karte. Ponovno so degradirani neposlušni in tisti, ki so nelojalni režimu. V romanu so trda dejstva zmehčana, zakrita s tančico relativizacije in samoironije, humorna distanca ščiti pred bivanjsko tesnobo. In če pred uporabo knjige za nasvet vprašate izkušenega bibliotekarja, vam bo ta zagotovil: Ta roman je gotovo na vaši strani. Ob branju vam grozi edino to, da postanete zasvojeni kot Čehi ob nedavni epidemiji Viewegha na Češkem.
Objavljeno: 20.02.2015 08:17:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:31
Kvido je bil prvi vnuk v obeh družinah in je šel dobesedno za med. Vsi (z izjemo dedka Jiříja) so se kosali, kdo bo Kvida večkrat peljal v živalski vrt. Nilske konje, noje in kenguruje je Kvido precej dolgo imel za domače živali. Iz živalskega vrta se je seveda šlo v slaščičarno. »Kaj pa tu tako diši, Kvidek?« je spraševala babica Věra. »Kavica vendar!« je odgovarjal mali zavaljeni Kvido tako sladko, da je goste slaščičarne prevzemal občutek težko opisljivega gnusa. (str:?)