| Žanr | klasicistični roman, roman deziluzije |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2002 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Zbirka |
Moderni klasiki |
| Prevod |
Slavo Šerc |
| Ključne besede | Molk, Odraščanje, Prijateljstvo, Pripovedovanje, Študenti, Totalitarizem, Zaposlovanje |
Herta Müller je Nobelova nagrajenka za književnost za leto 2009 za roman Živalsko srce. Kot otrok vojaka SS enot se je znašla na težkih preizkušnjah že v rani mladosti. To je prav posebna pripoved o prijateljih, ki zaradi svojega lastnega revolta proti državnemu totalitarizmu neznosno trpijo. Za lastno samospoštovanje so se pripravljeni obrniti proti svoji družini, domu, svojim staršem in lastni domovini. Ostati in molče pritrjevati, nositi krivdo za nekaj, proti čemur je vse tvoje bistvo ali pa ostati zvest samemu sebi, ohraniti odprtost duha in se z vsem upreti, oditi, poiskati azil pred uničujočim “čaušeskujevim” totalitarističnim terorjem. Vsak na svoj način in skupaj se branijo pred zasliševalci in vohuni romunske tajne službe.
Objavljeno: 19.02.2015 17:44:01
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:29
“Kdor se snažno obleče, sem pomislila, ne pride umazan v nebesa. Ne gre drugače, je rekel urar Toni, njeno telo ne sodeluje več, ne morem je več zviti. In meni je rekel: Ti bi nama lahko pomagala.
Iz škatle za šivanje sem vzela sukanec in ga vstavila v debelejšo šivanko, sukanec sem vzela dvojno. Šivanko sem položila na stol. Pusti sukanec enojen, je rekla mati, dovolj močan je. Do nebes bo zdržal. Na koncih je napravila velike vbode in debele vozle. Škarje je založila in sukanec na mrtvi je pregrizla z zobmi.
Usta metere so bila odprta, čeprav je bil okrog brade zvezan prt. Spočij si svoje živalsko srce, sem ji rekla.” (str. 137)
in nato