| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2000 |
| Založba | Vale-Novak |
| Zbirka |
Knjige iz Peglezna |
| Prevod |
Maja Novak |
| Ključne besede | Geniji, Glasbeniki, Jazz, Ladje, Morje |
Genialni džezovski pianist Danny Boodman T.D. Lemon Devetsto je vse svoje nenavadno življenje preživel na veliki ladji čezoceanki. Revni starši, ameriški emigranti iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, so ga v kartonasti škatli na klavirju zapustili na parniku Virginian, ko je imel samo deset dni. Posvojil ga je navadni ladijski trmnopolti delavec, ki mu je nadel njegovo posebno ime s kartonaste škatle. Deček se je razvil v genialnega džezovskega pianista s posebnostjo – za vedno postane del ladje in ladja del njega. Zgodba je ganljiva, dramatična, hudomušna in duhovita. Dotika se glasbe, prijateljstva, bivanja v primarnem smislu, razsežnosti morja in umetnosti. Napisana je kot dramsko delo in po njej je posnet prav poseben film. Knjiga je kljub skromnemu obsegu (ali pa prav zato!) prava poslastica, zahvaljujoč tudi čudovitemu prevodu Maje Novak.
Objavljeno: 14.02.2015 18:15:16
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:24
“Lahko bi pomislil, da je blazen. Vendar ni bilo tako preprosto. Kadar ti nekdo opiše, do pike natančno, kako diši Bertham Street poleti, potem ko je ravno nehalo deževati, nimaš pravice pomisliti, da je blazen, samo zaradi enega samega butastega razloga, namreč zato, ker v Bertham Streetu še nikoli ni bil, on že ne. V očeh nekoga drugega, v besedah nekoga drugega je bil Devetsto res vdihaval tisti zrak. Po svoje: ampak nič manj zares. Mogoče res nikoli ni bil videl sveta. Ampak že sedemindvajset let je svet prihajal in odhajal s tiste ladje: in že sedemindvajset let ga je on, na tisti ladji, zalezoval. In mu je kradel dušo.” (str. 32)
in nato