| Žanr | družbeni roman, psihološki roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2011 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Nostalgija |
| Prevod |
Marjeta Gostinčar Cerar |
Podlaga odličnega Durrellovega romana je slikovito in čarobno Sredozemlje, točneje otok Kreta z mističnim labirintom, kamor je avtor umestil skupino angleških turistov: zakonski par, nekdanjega vojaka, slikarja, stenografistko, vernico. Te knjižne like je Durrell mojstrsko portretiral in jih psihološko ter socialno podrobno dodelal. Določena poglavja v romanu je spisal retrospektivno, kar daje vpogled v razloge prihoda določenih likov na otok ter bistvenejše, nudi razumevanje kasnejših dejanj in odločitev zasutih v labirintu. Skupinica se z lokalnim vodičem odpravi na ogled podzemnih artefaktov in prav kmalu doživi pretres. Ob podoru, ki zasuje vhod v labirint, vodič umre in turisti se znajdejo v srhljivi situaciji iskanja izhoda. Durrellu je uspelo fascinantno združevanje na videz realistične zgodbe in duhovne alegorije. Njegovi liki v romanu sicer najdejo lastno odrešitev, a pot do te je kot spust v pekel in žal, nekateri ga ne preživijo.
Objavljeno: 11.02.2015 10:37:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:22
»Še ena votlina,« je rekel Graecen. »Podzemna reka, » je povedal vodič s smešno lastniškim glasom. Obnašal se je, kot da je agencija Bratov Jannadis osebno zaslužena za vsa ta čudesa. Vogal plašča je vnovič potisnil v Virginijino nejevoljno roko in jim ukazal, naj mu sledijo. S svetilko v roki jih je v gosjem redu popeljal po hodniku v votlino, ki je imela očitno nekakšno odprtino, skozi katero je presevala šibka svetloba od zunaj; bilo je ravno dovolj svetlo, da so razločili obris podzemnega potoka, ki je – hrupen kot majhen električni vlak – žuborel skozi skrajni konec votline. Zelenkasto črna voda je gladko drla, nato pa nenadoma izginila skozi naravni obok v steni.
in nato