Začarani Odisej
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2013 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Piramida |
Ključne besede | Dom, Identiteta, Samospoznavanje |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2013 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Piramida |
Ključne besede | Dom, Identiteta, Samospoznavanje |
Novodobni svet, ki nam ga Evald Flisar prikaže v Začaranem Odiseju, je kot zadnje opozorilo pred popolno demistifikacijo življenja. Če ni smisel življenja mistična izkušnja povezanosti v eno z vsem in vsemi, na tem planetu in v širšem vesoljnem stvarstvu, kaj potem je? Prav gotovo ne tehnološka prenapetost in nadvlada tistega oziroma tistih, ki si z njo lahko privoščijo manipulacije z vsemi ostalimi z enim samim ciljem, poveličevanjem svojega jaza. Potovanje Odiseja, ki išče ne le svoj dom ampak tudi samega sebe, je potovanje vseh nas. Naša notranja luč, ki sveti bolj ali manj, odvisno od tega, koliko vesti ji prilivamo na dušni žar, nam kaže pot. Kaže jo sicer tudi Flisarjevemu Odiseju, čeprav se ji spretno izmika preko številnih identitet. V njih se lahko poveličuje, se skriva, nadvladuje vse in vsakogar, deli ali jemlje dih življenja. Koliko časa nam je torej še preostalo za beg, za blodnje in zakaj ne najdemo poti nazaj domov? Dom je vendar spoštovana Zemlja, na kateri smo se učlovečili po vesoljni izbiri, katere del smo sami in kot tako bi si jo morali s spoštovanjem deliti med seboj. Z evolucijo človeka prihaja tudi čas duhovnega preskoka. V to moramo verjeti, drugače je svet oropan smisla obstoja.
Objavljeno: 07.02.2015 07:06:55
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:20
Med naslednjim pogovorom mi je dr. X postavil nekaj vprašanj. Si res želim, da mi z operacijo povrne spomin in z njim okrnjeno zavest o sebi? To mi ne bo prineslo blaženosti, daleč od tega. Biti jaz, resnični jaz brez stranskih rovov pozabe, v katere bi se bilo mogoče zateči, kadar življenje ubere neprijazno pot, pomeni tudi trpljenje. Sam nanj pripravljen? Hočem spet postati Tantal, zgrožen zaradi velike skale, ki mi visi nad glavo, tačas ko me mučita žeja in lakota? Hočem spet biti nekdo, ki ga trpinči ljubosumje in razjeda strah? Hočem znova postati človek, ki življenje posveča brezplodnemu pehanju za užitki, tako kot Danaide, ki morajo z vodo napolniti posodo brez dna? “Blaženost je rezervirana za uboge v duhu,” je rekel dr. X.
(str. 159/160)