Na prvi pogled
Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2014 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Mojca Svetičič |
Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2014 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Mojca Svetičič |
Nicholasa Sparksa slovenski bralci poznajo po mnogih delih, ki so prepletena z romantiko in nepričakovanimi zapleti, ki jih prinaša življenje.
V njegovem najnovejšem romanu, ki ga je prevedla Mojca Svetičič in izdala založba Učila, se srečamo z Jeremyjem, ki je odrasel v Queensu kot najmlajši od šestih otrok irsko-italijanske družine. Postati je hotel profesor matematike, a je ugotovil, da ima smisel za pisanje in tako je končal kot svobodni kolumnist revije, ki se je ukvarjala z nadnaravnimi pojavi. Prva žena ga zapusti, ko ugotovi, da je neploden. Ko nekoč službeno obišče Severno Karolino, da bi raziskal skrivnostni nadnaravni pojav, se sreča z Lexie, v katero se usodno zaljubi na prvi pogled.
Lexie je lokalna knjižničarka v Boone Qreeku, ki je kot otrok izgubila starše v prometni nesreči. Po nesreči sta jo vzgajala stara starša. Njena stara mati Doris je lastnica restavracije in ima jasnovidne sposobnosti. Uspe ji namreč napovedati otrokov spol še pred njegovim rojstvom.
Po vrnitvi domov Jeremy spozna, da ne more živeti brez Lexie, ugotovi, da sodita skupaj, zdi se, da je nanjo čakal vse življenje. Zaradi usodne ljubezni se odloči zapustiti svoje starše in brate ter najboljšega prijatelja Alvina. Vrne se v podeželsko mestece Boone Creek, kjer želi z Lexie živeti do konca svojega življenja.
Vendar ga tam čakajo velike življenjske preizkušnje.
Objavljeno: 05.02.2015 07:57:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:18
Je ljubezen na prvi pogled res mogoča?
Sedel je v dnevni sobi in vprašanje premleval že vsaj stotič. Zimsko sonce je že zdavnaj zašlo. Skozi okno je videl sivkasto lesketanje megle in razen veje, ki je tiho udarjala ob okno, je bilo vse tiho. A ni bil sam. Vstal je s kavča in odšel po hodniku, da bi jo pogledal. Ko jo je opazoval, je pomislil, da bi legel k njej, če ne zaradi drugega, vsaj zato, da bi imel izgovor, da bi zaprl oči.