Nočni vlak v Lizbono

Raimundu Gregoriusu se nekega jutra med vsakodnevnim prečkanjem mostu na poti v profesorsko službo zgodi nekaj, kar mu nepovratno spremeni tok življenja in zaradi česar ga zajame mešanica strahu pred odtekajočim časom in tistega občutka gotovosti, ko odločitev za določeno spremembo sploh ni več izbira, ampak postane neizogibno dejstvo. Tako kar sredi pouka odkoraka iz svojega do tedaj do potankosti urejenega življenja, v katerem je veljal za zanesljivega, učenega in rahlo dolgočasnega človeka, za katerega bi vsi dejali, da natančno nečesa takega ne bi bil zmožen nikoli storiti. Vendar Gregorius pusti za sabo starega sebe in se odloči slediti zgodbi o življenju Portugalca Amadea de Prade, navdahnjen z mislijo iz njegove avtobiografske knjige, ki mu je v toku dogodkov tistega dne »zašla« v roke: “Če je tako, da lahko izživimo le majhen del tega, kar je v nas – kaj se zgodi s preostalim?” Nočni vlak iz Berna v Lizbono postane Gregoriusov vlak k sebi, vlak v življenje, ki bi ga lahko živel in ki ga še vedno lahko živi. Preko Amadeovega razburljivega in skrivnostnega življenja namreč začne odkrivati tistega sebe, ki skozi Amadeov pogum in razmišljanje o ljubezni, prijateljstvu, odnosih, minevanju in končnosti vsega ter predvsem o neizogibni samosti vsakega človeka, spoznava novo svobodo ter globino bivanja, ki sega onkraj vsega do tedaj poznanega… Čutna poetičnost jezika, filozofska globina misli in intenzivnost uvidov, ki nam jih Pascal Mercier poda skozi ta neverjeten roman, so preprosto osupljivi.