Igra na izločanje
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2006 |
Založba | Sanje |
Prevod |
Nives Vidrih |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2006 |
Založba | Sanje |
Prevod |
Nives Vidrih |
Mozaična zgodba sega od srednješolskih let do sedanjosti, ko so bivši gimnazijski sošolci na začetku štiridesetih. Znajdejo se na prelomni točki, ko je potrebno sprejeti življenje takšno, kot je, in se sprijazniti, da vihrave mladosti ni več. Spomine na nerodno najstništvo so nekateri sprva dojemali kot nepotrebno prtljago, z minevanjem let pa se pri vseh prebuja nostalgija po obdobju, ko so doživeli prvo ljubezen in tudi prva razočaranja, ranljivost in občutljivost pa je ostajala skrbno prikrita. Takrat so na videz nepomembna naključja krojila njihovo usodo. Tako na primer zataknjena roleta pomeni začetek pravega prijateljstva, trenutek oklevanja pa izgubljeno priložnost za ljubezensko srečo. Naslov Igra na izločanje se navezuje na otroško igro med dvema ognjema, ki v romanu prerašča v metaforo življenja. Kot “kapetan” se lahko boriš in vztrajaš do konca, lahko pa kot nemi opazovalec po zgodnji izločitvi “obsediš na klopi”. Michal Viewegh se nam spet predstavi s svojim značilnim, nekoliko trpkim, ironičnim humorjem in dobrim poznavanjem človeške, predvsem ženske psihe.
Objavljeno: 18.12.2014 14:46:18
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:42
Razrednih srečanj, ki jih z občudovanja vredno vztrajnostjo vsako leto organizirata Marie in Zuzana, se vedno čisto veseli – celo bolj, kot lahko razume. Kaj od tega stalno pričakuje, Eva sprašuje samo sebe, vseeno pa vedno zavije k frizerju in si kupi kakšno novo obleko. V zadnjih letih udeležba spet narašča. Kot pravi Tom: nostalgija se oprijemlje česarkoli. Menda so se začeli zavedati, da drugačne, boljše mladosti ne bojo več dobili in se skušajo zadovoljiti s tem, kar je resnično bilo. Poleg tega jim ta srečanja prinašajo zanesljivost predvidljivosti: svet se spreminja tako hitro, da jih tega začenja postajati groza – na srečanjih občasno presenečajo drug drugega, vendar jih ni groza. Vejo, kaj lahko pričakujejo od sebe. Morda bo kaj na tem.