Mehanikom! : mehaniki in šoferji!

Realističen, težak naslov ter drobna in živa knjigica, (hoté pisana z g-jem), ki jo je izdala založba Sanje ob 110. obletnici pesnikovega rojstva. Grafična oblikovalka Sava Kosmač jo je oblikovala s črkami, rdečimi kot pesnikova kri in črnimi kot njegova usoda. In še marsikatera. Srečko Kosovel – pesnik Krasa. Z na videz trde in skope pokrajine, globoke so tam korenine rastlin in ljudi, globoke so šterne in voda je dragocena, zemlja in ljudje so tam z malim zadovoljni.
Tam se je v Sežani rodil pesnik z žgočim srcem, zgodaj dozorel in zgodaj dogorel, a je v svojem kratkem življenju v duhu preživel cel vek. Videc, ki so ga in ga bodo še mnogi rodovi brali in črpali iz njega védenje o stvareh sveta, poet, ki se je zavzemal za etično revolucijo, ki je zanj prvi pogoj za pravo umetnost. Ta pojem etične revolucije zaobjema vse: ljubezen, resnico, živi ogenj srca, zvestobo, sočutje in čut za ponižane in prvi pogoj zanjo je »biti strela, ne strelovod«.

Naj udari vanjo,
naj jo vžge.
Strela mora vžgati dušo.
Strelovodi ne koristijo nič.
Uničiti moramo vse mehanizme.

Pesnik impresionizma, ekspresionizma, vedno prepoznaven in svoj. S konstruktivizmom je pri nas uveljavil novo umetniško smer s prelomno pesniško zbirko Integrali, zvest svoji poetiki in pristaš konstruktivnega konstruktivizma in poglobljenega odnosa med vsebino in formo. V kratkem življenju je prehodil skozi več literarnih obdobij, njegov opus je neizbrisno zaznamoval slovensko poezijo. Rodil se je leta 1904 v Sežani in umrl leta 1926 v Tomaju, star komaj dvaindvajset let. Tam je tudi pokopan. V svoji kratki, neizpeti in neizživeti mladosti je Srečko Kosovel, poet, pesnik za otroke, esejist, kritik in publicist, zapustil živo sled v slovenski poeziji in v duhu časa. Pri njem ne gre iskati politično ozko opredeljene poezije in v njem ne politika. Zanj velja etični imperativ. Kosovel je luč.
MEHANIKOM je protest proti maliku, ki ga še vedno malikujemo, norost 20. stoletja, ki se nadaljuje v 21. stoletje in ni videti konca.
To je kratka, osebna predstavitev pesnika, kajti veliko ali vse so o njem že zapisali vedci.
– Odprite okna, odprite duri: novi človek prihaja! – Pesnik ga ni dočakal, ga bomo mi?
Človek,
kdorkoli je,
karkoli je.
Ne vem, kdo je, kaj je, zame je dovolj eno:
rad ga imam!
Tehtno, čudovito in duhovito likovno opremljena knjigica je spravljena v pisemsko ovojnico, da bi dosegla čim več bralcev.