| Žanr | družbeni roman, psihološki roman |
| Narodnost | španska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Roman |
| Prevod |
Vesna Velkovrh-Bukilica |
| Ključne besede | Alegorija, Bratje, Preživetje, Upanje |
V ganljivi zgodbi španskega pisatelja Ivana Repila sledimo izkušnji dveh bratov, Malega in Velikega. Mali in Veliki se znajdeta ujeta na dnu jaška sredi gozda. Ne vemo zakaj in kako sta se brata znašla v globeli. Iz nje ne moreta. V tem svojem »zaporu« morata nekako preživeti, fizično in mentalno. Čim daljše je njuno ujetništvo, tem bolj sta izpostavljena osamitvi, lakoti, žeji, norosti. Vse to pa predstavlja preizkušnjo bratovske ljubezni. Razgali se nam človeško trpljenje, obup in boj vsakega od njiju s svojimi strahovi in tudi skupni boj v iskanju rešitve. Zgodba je jezikovno bogata in polna metafor. Nezadržno te posrka vase. Kljub brezizhodnemu položaju bratov, pa je to zgodba o upanju, človeški vzdržljivosti, zaupanju in rešitvi. Priporočam bralcem, ki od branja pričakujejo tudi umetniško vrednost. Lepa, nenavadna »majhna« zgodba z veliko, močno vsebino.
Objavljeno: 20.04.2022 13:27:48
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:18
So noči, ko Veliki ne more zaspati. Včasih ga tlačijo nočne more, prepletene z bolečimi spomini, drugič tiholazne skrbi, ki jih spodbadajo zdaj zvoki iz gozda, zdaj težko ozračje teme. Zdaj ko sta v jami že več kot pet tednov, je nespečnost le še ena rutina na mali, smešni krožnici njegovega življenja. To je skupno vsem ljudem, razmišlja; ko njihov svet obtiči, ne morejo več spati. Zato se revolucije ranjenih narodov, tako kot kužne bolezni, dogajajo ponoči. (str. 52)
in nato