Potovanje skozi otroštvo, mladost in odraščanje velikega plesalca je tako bogato, da jemlje dih. Tu in tam lahko pozoren bralec zasledi namige na razvoj njegove homoseksualnosti. Konec sedemdesetih to ni bila ravno tema, ki bi večini ne predstavljala zagat, kot je morda v zahodnem svetu sedaj. Bejart nas popelje skozi spremembo svojega priimka, odnose z očetom, slavnim filozofom Gastonom Bergerjem, in nežno mamino dušo, ki ga je vse prehitro, pri sedmih letih, zapustila. Bolehen deček z afriškimi koreninami po svoji prababici, je imel močno voljo do dela, vztrajnost, kakršne ne najdeš povsod in veliko mero domišljije. Vse to ter tudi časi druge svetovne vojne, rojen je bil namreč leta 1927, so mu dali neomajno voljo do ustvarjanja. V njegovi glavi so se rojevali baleti drug za drugim. Še preden je bil en končan, je že nastajal naslednji. Uspehi, porazi, dobre in slabe kritike so se vrstili. Marsikdaj razcefran na koščke je Bejart vztrajal, vse do mnogih priznanj, nagrad, pohval. Piše na trenutke zasanjano, nato hitro, kot da bi ga tok časa prehitel za nekaj let. Njegovemu delu kot plesnemu mojstru in ustvarjalcu novega v tej umetnosti, pa tudi pisatelju, se lahko poklonimo.
Objavljeno: 05.12.2014 18:27:15
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:24