Finklersko vprašanje

Sam Finkler, oziroma Samuel Finkler, kot se je takrat še imenoval, si ni izbral modularnega študija na neki obmorski fakulteti. Rekel je, da predobro ve, na katere strune mora igrati. Kako finklersko, je občudujoče pomislil Treslove in si zaželel, da bi tudi on imel instinkt za strune, na katere bi moral igrati. »Kaj bo torej?« ga je vprašal. »Medicina? Pravo? Računovodstvo?«
»Ali veš, kako se temu reče?« ga je vprašal Finkler.
»Kako se reče čemu?«
»Temu, kar počneš.«
»Kazanje zanimanja?«
»Stereotipiziranje. Pravkar si me stereotipiziral.«
»Rekel si, da veš, na katere strune moraš igrati. Kaj ni tudi to stereotipiziranje?«
»Samega sebe smem stereotipizirati,« mu je povedal Finkler.
»A, tako,« je rekel Treslove. Tako kot vedno se je vprašal, ali mu bo kdaj uspelo priti do dna stvarem, ki jih finklerji o sebi smejo govoriti in ki jih nefinklerji ne smejo.