Skrivnost kostanjevega gozda

Podobno kot Jančarjev roman Maj, november, se pričenja tudi roman tržaškega ustvarjalca Alojza Rebule, ko nehote v javnosti izrečena slovenska beseda poveže dva naključna mimoidoča Slovenca.
V romanu Skrivnost kostanjevega gozda se na podlagi takega naključja pričenja zgodba dveh antipodov naše nedavne zgodovine, Berta Libra, duhovnika, Slovenca, živečega med slovensko diasporo v Argentini in Vlada Vrhnika, uradno zastopnika Jugocommerca na poslovnem obisku v Argentini, sicer pa Arna, agenta nekdanje tajne službe, ki zbira informacije o življenju te diaspore. Naključno srečanje nekaj dni pred vrnitvijo Vlada Vrhnika nazaj v domovino, ter intenzivnega druženja in razgovorov o domovini, njenih lepotah in hrepenenju Berta Libra, v agentu Vladu dodatno prebudi že obstoječe dvome o pravilnosti svojega delovanja, vendar mora še skozi dolgo zgodbo delovanja svoje agenture v domovini, srečevanj in nadzorovanj duhovščine, preko katere odkriva pristno ljubezen do vsega kar je domače, slovensko.
Pisatelj nas skozi vso zgodbo vodi po poti Arnovega iskanja in samospraševanja, ki nujno sproži tudi konflikte s sodelavci, nadrejenimi, pa tudi v njem samem, ki pripelje do konca. Kakšnega bo zvedel bralec, če prebere ta roman.
Naj še zapišemo, da roman s tako globokim zavedanjem slovenstva, ali katerega koli drugega manjšega naroda, lahko napiše le avtor, ki ne živi v svoji matični domovini. Ob tem se avtor v zgodbi ukvarja tudi z vprašanji presežnega v slehernem posamezniku in skozi njega tudi v univerzumu.
Zgodba za razmislek.