| Žanr | družbenokritični roman |
| Narodnost | urugvajska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Zbirka |
Moderni klasiki |
| Prevod |
Nuša Gaberšček |
| Ključne besede | Latinskoameriška književnost |
Knjiga, naklonjena malim ljudem, preprostim zgodbam, nekakšen kolaž prehajanja med literarnimi zvrstmi, obenem dobro premišljeno pisanje o pomanjkljivostih in napakah sodobne družbe, predvsem latinskoameriške, sicer pa tudi svetovnih velesil in kapitalizma. Piše o izgnanstvu, cenzuri, zapiranju in mučenju pripadnikov levice in še o mnogočem. Bori se proti revščini, zatiranju in hinavščini sveta, ki ustvarja vedno večje razlike med ljudmi.
Urugvajski pisec iz srednjega sloja, rojen 1940 v Montevideu. Sicer pa delavec v tovarni insekticidov, kurir, bančni uslužbenec, novinar, glavni urednik. Pri 23-ih napiše svoj prvi roman Los dias siguientes.
Objavljeno: 24.11.2014 08:15:39
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:55
“Diego še nikoli ni videl morja. Njegov oče Santiago Kovadloff ga je zato odpeljal tja. Potovala sta na jug. Morje je ležalo onkraj visokih sipin in čakalo. Ko sta deček in njegov oče po dolgi hoji končno prišla do peščenih vrhov, se je morje razprostrlo pred njunimi očmi. Bilo je tako neskončno in bleščeče, da je deček onemel od njegove lepote. Ko je končno zmogel spregovoriti, je drhteč jecljaje poprosil očeta: “Pomagaj mi gledati!”
in nato