| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | češka literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka |
Knjige za vsakogar |
| Prevod |
Anjuša Belehar Jernej Juren |
| Ključne besede | Literarno ustvarjanje, Pisanje, Pisatelji, Pisateljstvo |
Michal Viewegh zase pravi, da ne zna pisati romanov z najglobljimi človekovimi občutji. Pa vendar je to, kar napiše, bralcem v slast. Vsak lahko najde svojo mero globine v njegovih zgodbah, še posebej in lahko pa se poistoveti s kakšnim od likov v njih. Učna ura ustvarjalnega pisanja nam “prinaša” Oskarja, pisatelja, ki vsako leto izvede delavnico, na kateri svoje “študente” uči, kako se napiše roman. Med študenti je včasih prisiljeno veder, včasih razumevajoč in včasih ne, včasih ostro graja in včasih koga bodri. Čar temu kratkemu romanu dajejo različne življenjske, bolj ali manj grenke situacije nastopajočih. Mimo humorja Viewegh tudi ne more, prav tako ne gre brez njegove značilne ironije. 83 strani branja, tudi za sončno soboto ali nedeljo.
Objavljeno: 22.11.2014 08:48:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:54
Kako pa je mogoče poučevati navdušenje, ljubezen, humor ali strast?, nadaljuje Oskar. Kako naučiti nekoga potrebne človeške tankočutnosti, brez katere je vsako pisanje samo hladen miselni konstrukt? Je mogoče natrenirati sposobnost poslušanja, ki je za pisatelja ključna? Je mogoče nekoga v še tako luštkani učilnici naučiti, da bi mu okus in vonj magdalenice, namočene v čaj, obudila celo verigo davno pozabljenih spominov in predstav?
in nato