Izvori

Libanonskega pisatelja in sociologa, ki že okoli trideset let živi v Franciji in piše v francoščini, Slovenci že poznamo po odličnih leposlovnih delih Taniosova pečina in Samarkand ter po strokovnem delu Križarske vojne v očeh Arabcev. V svojem romanu iz leta 2004 se obrača k biografskemu žanru in se loti popisovanja zgodovine svoje družine, ki izhaja iz libanonske krščanske skupnosti, kot njenemu pomembnemu predstavniku pa se posveti svojemu dedu ter njegovim potovanjem po svetu konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ded Botros, razsvetljeni učitelj s smislom za pesništvo in filozofijo, se je odpravil na Kubo na pomoč bratu, ki se je tja zaradi družinskega spora izselil že prej in tam tudi poslovno uspel. Pisatelja žene želja po raziskovanju vzrokov dogodkov, ki jih obdaja družinska skrivnost, o kateri naj bi še živeči starejši sorodniki ne vedeli ničesar. V edino pomoč mu je kovček s starimi pismi, iz katerih najprej razbere skope faktografske podatke, iz njih pa nato razprede zgodbe. To mu uspe več kot odlično in poleg osebnih zgodovin se pred bralcem razgrne tudi zgodovina Libanona, Kube, in drugih, predvsem arabskih držav, ki jih je ob prelomu stoletja in zadnjih vzdihljajih Otomanskega imperija prevzel duh svobodomiselnosti, napredka in na novo porojenih nacionalnih idej. Ne nazadnje avtor tudi zelo avtentično prikaže izkustvo emigranstva, katero je moral ob svoji selitvi v Francijo predelati tudi sam.