Baltaragisov mlin ali Kaj se je godilo nekoč v Paudruvski deželi

Litovski pisatelj prve polovice 20. stoletja je s svojim romanom, izrazito oprtim na ljudsko motiviko, ustvaril enega temeljnih del litovske književnosti, ki je tudi med najbolj prevajanimi, po knjigi pa sta bila uprizorjena gledališka predstava in balet ter posnet muzikal Hudičeva nevesta. Osnova zgodbe je boj med prebrisanim mlinarjem in mevžastim hudičem, ki prebiva v sosednjem močvirju. Da bi osvojil mladenko, v katero se že priletni mlinar nesmrtno zaljubi, ta sprejme ponujeno hudičevo pomoč, v zameno pa hudič zahteva nekaj, kar bo mlinar imel šele v prihodnosti. Mlinar se lahkomiselno ne zaveda, da je to njegova bodoča hčerka, na porodu katere mlada mati umre. Ko napoči čas plačila, mlinar peklenskemu snubcu podtakne svojo služabnico, strogo in zelo pobožno žensko, ki že več let zaman upa na mlinarjevo ljubezen. Ker ta ni le ostrega jezika, ampak tudi prav takšnih dejanj, hudiču tako posveti, da ta mlinarja, še vedno prepričan, da ima opravka z njegovo hčerko, milo prosi, naj ga odreši hude neveste, v znak hvaležnosti pa mu je pripravljen še sedem let zastonj služiti. Strasti se umirijo, življenje umirjeno teče naprej, vse dokler hudič nekega dne ne ugotovi prevare. Njegovo maščevanje pelje do tragičnih posledic za vse udeležene, tudi zanj.
Literarna kritika je mnenja, da je Boruta s svojim delom Litovcem podaril narodni ep, ki ga prej niso imeli. Slog je preprost in duhovito ironičen, realistični elementi pa lahkotno prepleteni s fantastičnimi.