Štirje v vrsti

V romanu nastopajo štirje moški, štirje J-ji: Jakob, Jože, Jure in Jan, ki so si v sorodu. Jakob je oče, ded in praded, Jože je sin, ded in oče, Jure vnuk, sin in oče, Jan pa pravnuk, vnuk in sin. Pred nas stopijo vsak s svojo vlogo v življenju in vsi z nekaj skupnimi potezami, skupno usodo. Z najstarejšim, Jakobom, se pripoved začne, čeprav jo pripoveduje najmlajši, Jan. A Jakob je tisti, ki zakuha počitnikovanje 4 generacij moških. Pri svojih 100. letih si želi predati pravnuku nekaj življenjskih modrosti, čeprav izvemo kasneje, da so se vsi starejši namenili Jana usmeriti na pravo življenjsko pot. Pred potovanjem na morje Jakob pravnuku pokaže, kje je odraščal, zaupa pa mu tudi zgodbo o črni kosti. Jan je zaradi te zgodbe užaljen. Je mlad, je idealist in zanj obstaja le resnična resnica. Bo zmogel odpustiti pradedu? Ob branju se nam vsekakor postavlja mnogo vprašanj… Kdaj izgubimo to sladko nedolžno upanje v dobro sveta, resnico, pravico? Kako ob tem preživimo? So naše oči napol zaprte, da ne vidimo življenja v vsej njegovi realnosti, ker bi nas preveč bolelo, nam vzbujalo slabo vest? Življenje je še vsakega obrusilo, nekatere v večji, druge v manjši meri.