Balzacov popek : pripoved običajne norosti

Najprej mislimo, da imamo opravka z Balzacom, francoskim avtorjem iz 19. stoletja, ki se ukvarja s svojim življenjskim projektom La comedie humaine. V ogromni seriji zvezkov se namerava lotevati raznoraznih aspektov družbe, predvsem pa njenega dna. V ta namen se druži z brezdomci, pri čemer bralec kaj kmalu ugotovi, da trije klošarji, Janez, Peter in Pavel, ne izvirajo iz trebuha Pariza približno dvesto let nazaj, ampak kar iz Ljubljane in živijo v najnovejši sodobnosti, pisatelj, ki se navdihuje nad njimi, pa je nekoč bil Silvan in takšnega mnenja je njegova žena še zmeraj. Vzdevek Balzac se Silvana drži že kakšnih dvajset let, še iz časa, ko je bil mlad pesnik, in ker je fizično, predvsem po frizuri in stasu, zelo spominjal na francoskega pisatelja, istočasno pa se je po televiziji vrtela igrana serija o njem, ga je okolica hitro preimenovala. Silvanu to najprej ni bilo všeč. Ko pa je med osamosvojitveno vojno doživel grozljivo izkušnjo in nato v psihiatrični bolnišnici preboleval postravmatski šok, je spoznal zdravnika, ki ga je seznanil z življenjem in delom pisatelja. Silvan je postopoma vedno bolj prevzemal Balzacovo identiteto, na drugi strani pa so ostale žena in dve odraščajoči hčerki, ki od moža in očeta nimajo nič. Stran od njih se Silvan potika po zanemarjenem podedovanem stanovanju, prenatrpanem s knjigami, tudi takšnimi o in od Balzaca, ter vse napore vlaga v končevanje Človeške komedije. Kolikor jih seveda ne zapravi v silnem pijančevanju in druženju s klošarji. Janez je v bistvu Jana, izkoriščana in zlorabljana od rojstva naprej, druščini pripadata še negotovi Peter in srhljivi ter maligni Pavel. Njihova zgodba se tragično konča, Silvan pa se mora soočiti z dejstvom, da so številni zvezki, s katerimi se je navidezno ukvarjal nešteto let, le listi praznega, nepopisanega papirja.

Vinko Möderndorfer je s svojim najnovejšim romanom, ki je bil leta 2012 uvrščen med finaliste nagrade Modra ptica, katero je nazadnje osvojila Stanka Hrastelj, ustvaril pretresljivo socialno in družbeno kritično dramo, v kateri se osebna psihopatologija in družinska tragedija prepletata z eksplicitnim prikazom življenja na družbenem dnu.