Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu : navadne misli o navadnih rečeh
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1992 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Marija Brezigar Kovič |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1992 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Marija Brezigar Kovič |
Duhovita in modra razmišljanja unitarianskega duhovnika o čudežu vsakdanjega življenja, o čevljarjih, piškotih, Indijancih, o gluhem dečku in še čem. Knjiga je lahko navdih vsakomur, ki mu vrednote življenja še kaj pomenijo.
Avtor je v življenju prevzemal različne vloge, in sicer duhovnika, pisatelja, kavboja, filozofa, country pevca, prodajalca, poklicnega umetnika, gostilničarja in učitelja slikanja. Z ženo živi na barki v Seattlu. Pri prepoznavnosti mu je pomagal washingtonski senator Dan Evans, ko ga je nekoč slišal razpravljati o preprostih vsakdanjih rečeh.
Objavljeno: 06.11.2014 09:14:40
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:02
“Pravzaprav so drevesa tam zaradi listja. Z razuzdano ekstravaganco je priletelo z neba na zemljo nešteto semen kot jurišne sile, da bi pozelenila zemljo. Listje je zato, da pokrije, zaščiti, greje in hrani naslednje generacije dreves. kamnita tla, gnitje, prst, bakterije, ptice, veverice, žuželke in ljudje – vsi se vmešavajo. Toda nekaterim se nekako posreči. Nekaj trdovratnih semen se prime, drži in obdrži – za ljubo življenje.” (str. 95)