Vladimir Rubajev ali Pokrajine irealnosti : [roman]

Vladimir je čuden otrok, pravijo. Je otrok demon. Pravijo. Se ga tudi bojijo – ne le zaradi višine (je skoraj dva metra velik hrust), tudi zaradi siceršnje drugačnosti. Mati je umrla ob njegovem rojstvu in tako živi s čudaškim očetom, ki se raje kot z ljudmi pogovarja z živalmi ali predmeti. Na življenje in z njim povezane težave se odzivata z njima lastno filozofijo, humorno in nežno; z dovzetnostjo za čudeže in z izjemnim občutkom za kontraste, kar polno izrisuje prostrano rusko dušo, razpeto med trpečim razočaranjem nad svetom in živim, občudovanja polnim odnosom do magičnosti. V romanu se skozi misli in občutke glavnega junaka spogledujemo z arhaično nostalgijo in prastarim spominom – ta obljublja večnost nepokvarjenega in milega zlatega otroštva, četudi tu in tam rusalke trmasto zaplešejo svoj boleč udarec časa. V tej občutljivi, goli in nežni duši, ki zahteva, naj se ptice vrnejo k nebu, od koder izvirajo, se zrcali žitorodna ukrajinska pokrajina, sredi katere so živeli in še živijo neverjetni človeški liki, nemočni ob ugibanju, ali ni morda res, da so vse naše poti že zdavnaj začrtane – tudi te, ki narekujejo naš boj.