Konci in kraji
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ključne besede | Izpovedi, Ljubezen, Spomini, Tujina |
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ključne besede | Izpovedi, Ljubezen, Spomini, Tujina |
Konci in kraji, kraji in konci od začetka, od konca, pravzaprav je vseeno, kje se lotimo branja esejev, ali bolje spominov, zbranih v osebno izpovedni knjigi avtorice, umetniške, pesniške in razmišljajoče duše. Njeni zapisi, zbrani v tej knjigi, so nastajali ob koncu prejšnjega stoletja in v začetku sedanjega. Kako se sliši, ko izrečete prejšnje stoletje? Kje je že to? Niti ni tako zelo daleč. Vse, kar je že takrat bilo, obstaja še tudi naprej, lahko da v materialnem ali pa duhovnem smislu, kot energija, ki kroži okoli nas: ljubezen, knjige, glina in roke, ki jo objemajo, Veseljko, Vitomil, vojne, keramični krožniki in skodele, slike v galerijah, vtisi s potovanj, lulanje za avtom in Kreslinova Cesta…Vse to in še mnogo, mnogo več najdete v Koncih in krajih Ifigenije Simonović. Za hip morda ugledate njo samo ali pa celo sami sebe.
Objavljeno: 16.10.2014 17:08:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:22:18
Ljubezen je ljubezen samo brez pridevnikov. Pridevniki stvar pojasnjujejo, včasih opravičujejo, obsojajo…če jih natikam ljubezni, jo z njimi zmanjšujem, okrnjujem, jo prirezujem, ožemam, dušim, ubijam. Noben pridevnik, nobena oblika stopnjevanja ne more povečati lepote, pomembnosti, čarobnosti … ljubezni. Vse to je že itak v njej-v največji možni nasičenosti.
(str. 90)