Kobold

To je roman, ki poleg “Jaz pa vprašam, kdo to tolče” in “Denar od Hitlerja”, zaokroža ohlapno trilogijo o Srednji Evropi 20. stoletja. Čeprav avtorica pravi, da jo zanima samo prikaz nemoči humanega posameznika, bi ta ob podobno zavedni družbi izgubil ostrino, tako da za večji kontrast poustvari koncentrat okrutnosti v domačem okolju: »Krutosti, ki jih počnemo najbližjim, presegajo vsako prefinjenost svetovnih vojn,« ali v državi: »Obtožujejo žrtve. V tej deželi nihče ni na strani žrtev.«
Glavna junaka sta Judinja v prvem delu (voda) in Romkinja in invalid v drugem (ogenj). Zakaj manjšine?
»Ponižati že ponižanega. Lastne negotovosti se drugače ne da nevtralizirati.«
Majhnost, ki potrebuje potrditev, da je na plenilski strani prehranjevalne verige.
»V komunizmu (kapitalizmu) se ne umira. V komunizmu (kapitalizmu) se samo veselo živi,« miri strah tudi država.
Žrtev ni mistificirana, ve se, zakaj vztraja:»Domače nasilje je mogoče le zaradi sočutja z mučiteljem.« Rešitev ni beg, rešitev, če ta sploh obstaja, je združevanje.

Knjiga je težko branje. Bralcu odgovori, kako in zakaj nasilje nastane, ne pa tudi popolnoma, kako ga preprečiti.