Viseči vrt

Posthumno izdan, še nedokončan roman prvega »avstralskega« nobelovca, ki so ga izbrskali iz njegove najbolj osebne krame, pripoveduje o odraščanju Eirene in sovrstnika Gilberta, ki ju po smrti staršev iz vojne premestijo v rejništvo v »mirno« Avstralijo. Izpoved mlade Grkinje slika zadušljivo atmosfero majhnega mesteca, s pragmatičnimi in dvoličnimi prebivalci, brez idealov. Begunca brez uspeha iščeta dom in identiteto, medtem se spletejo nežne niti prve ljubezni. Na podlagi številnih biografskih vzporednic, bi lahko trdili, da nam v svojem značilnem slikovitem jeziku, bogatemu z metaforiko, avtor podeli svojo izkušnjo vojne in preseljevanja v otroštvu. O drugih dveh tretjinah romana, po koncu 2. svetovne vojne lahko samo ugibamo in se ob tem napajamo z avtorjevim življenjepisom. Kjer zmanjka besed, se začne fantazija.